Veleposlaništvo RS Berlin /30 let samostojnosti /

Republika Slovenija kot samostojna in enakopravna članica mednarodne skupnosti

Slovenija je leta 2021 praznovala 30 let samostojnosti. Čeprav smo svojo državo dobili šele pred tremi desetletji, članica EU pa smo od leta 2004, smo Slovenci od nekdaj doma v Evropi. Na območju današnje države na križišču naravnih poti med Alpami, Jadranom in Panonijo so v pestri zgodovini sobivale raznolike kulture in ljudstva. Tudi kot članica EU si prizadevamo za povezovanje, dialog in solidarnost med državami.

Oblikovanje naroda in pot do samostojnosti
Zgodovina Slovencev kot naroda je bistveno daljša od zgodovine samostojne Slovenije. Območje današnje države so v starem veku naseljevali Iliri, Kelti in Rimljani, prva znana državna tvorba Slovencev Karantanija pa je nastala v 7. stoletju po prihodu Slovanov. Obstajala je skoraj tristo let, na njenem ozemlju pa se je v stoletjih oblikovala nova, samosvoja narodna skupnost.

Slovenska narodna identiteta se je razvijala postopoma. Habsburška monarhija je Slovencem s šolanjem na nižjih ravneh omogočila, da smo se kot narod ohranili, hkrati je preprečevala, da bi dobili politično avtonomijo. Z Ilirskimi provincami smo dobili pravico do uporabe lastnega jezika.

Z zatonom Avstro-Ogrske je večji del slovenskega naroda prešel v jugoslovansko državo. V Kraljevini Jugoslaviji smo se Slovenci gospodarsko in kulturno okrepili, nismo pa dosegli glavnega cilja: politične avtonomije. Z uporom proti nemškim, italijanskim in madžarskim okupatorjem med drugo svetovno vojno se nam je uspelo ohraniti kot narod, dosegli smo spremembo zahodne meje in status republike v jugoslovanski socialistični federaciji.

Osamosvojitev
Odločitev za samostojno državo je dozorela v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja in je bila s prepričljivo večino potrjena na plebiscitu 23. decembra 1990. Slovenci smo se s samoodločbo odločili za samostojnost predvsem zato, ker je bila tedanja Jugoslavija nezmožna demokratizacije in priključitve evropskim povezavam.

Slovenska osamosvojitev je bila razglašena 25. junija 1991 po dolgotrajnih pogajanjih s federacijo, nato pa je prišlo do desetdnevne vojne proti jugoslovanski armadi.

V času osamosvajanja so se oblikovali tudi državni simboli (grb, himna in zastava), ki so imeli pomembno vlogo pri krepitvi identitete nove države. Na njihov nastanek in videz so vplivale zgodovinske okoliščine: boj Slovencev za neodvisnost, ohranitev slovenskega jezika in zedinjene Slovenije ter temeljne politične in človekove pravice.

Republika Slovenija kot samostojna in enakopravna članica mednarodne skupnosti
Po razglasitvi samostojnosti mednarodno priznanje ni bilo samoumevno, zato je bilo v mesecih po razglasitvi ključnega pomena intenzivno diplomatsko in politično delovanje. Kot prva nas je 26. junija 1991 priznala Hrvaška, do decembra pa še Litva, Gruzija, Latvija, Estonija, Ukrajina in Belorusija. Decembra 1991 nas je kot prva zahodna država priznala Islandija, 15. januarja 1992 pa države članice Evropske skupnosti, Kanada in Avstralija. Marca 1992 se je Slovenija vključila v Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, aprila pa so novo državo priznale še ZDA. Do konca pomladi 1992 je bila Slovenija država na svetovnem zemljevidu.

Ključna naloga slovenske diplomacije je bila izpolnjena maja 1992, ko je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v Organizacijo združenih narodov ter se dokončno uveljavila kot samostojna in enakopravna članica mednarodne skupnosti.

Članstvo v Evropski uniji in mednarodnih organizacijah
Kmalu po mednarodnem priznanju si je Slovenija zastavila cilj postati polnopravna članica Evropske unije. Leta 1993 je začel veljati sporazum o sodelovanju z Evropsko gospodarsko skupnostjo, evropski sporazum pa je bil podpisan leta 1996.

Leto 2004 je bilo za Slovenijo zelo pomembno, saj se je 29. marca pridružila Natu, 1. maja pa je vstopila v Evropsko unijo. Januarja 2007 je kot prva od desetih novih članic EU prevzela skupno valuto evro in postala del schengenskega območja. Slovenija je prvič prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU slaba štiri leta po pridružitvi, in sicer 1. januarja 2008. Predsedovanje je bilo za Slovenijo velik izziv, hkrati pa tudi priznanje.

Od leta 2010 je v Ljubljani sedež Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Politična ureditev
Slovenija je parlamentarna demokratična republika s proporcionalnim volilnim sistemom. Pravico do volitev predstavnikov ljudstva imajo vsi polnoletni državljani Republike Slovenije.

Oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Nosilec zakonodajne veje oblasti je parlament, ki ga sestavljata državni zbor in državni svet. Izvršilno oblast ima vlada, sodna oblast je ločena od zakonodajne in izvršilne oblasti. Predsednik republike kot vrhovni poveljnik obrambnih sil države predstavlja in zastopa interese države na mednarodni ravni.

Gospodarstvo
Slovenija ima razmeroma majhno, a hitro rastoče in izvozno usmerjeno gospodarstvo. Gibalo gospodarske rasti so predvsem zasebna poraba, naložbe in izvoz. Največ izvažamo na trg EU, med najpomembnejšimi izvoznimi proizvodi pa so avtomobilski sestavni deli, farmacevtski in kemični proizvodi ter električni stroji in naprave. Bruto domači proizvod zlagoma raste in je leta 2019 znašal 48,4 milijarde evrov oziroma 23.165 evrov na prebivalca.


(Fotografija: Stanko Gruden)





(Fotografija: Rozle Bregar)

Besedilo: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje